Arhiv novic

Digitalna transformacija kot protistrup za gospodarsko ohlajanje

Včeraj smo se na sedežu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) družili s člani kluba in debatirali na temo »Kako izkoristiti trenutne razmere na trgu«.
Namen dogodka je bil predstaviti uporabne nasvete za spremljanje in odzivanje na dinamiko mednarodnega okolja in trgov. Razmere v mednarodnem prostoru so namreč negotove, saj poleg dinamičnega razmerja sil zobe kažejo tudi visoka inflacija, visoke obrestne mere, podjetja pa se morajo prilagajati tudi pri dobavnih tokovih in iskanju novih trgov.

Udeleženci so lahko prisluhnili tistim, ki se s spremljanjem trgov in gospodarstva ukvarjajo strokovno, kakor tudi tistim, ki govorijo iz poslovne prakse (člani SBC). Svoje izkušnje so delili:
- Dr. Anže Burger, ekonomist, raziskovalec in predavatelj na FDV: Oris stanja na slovenskem in mednarodnem trgu
- Metka Marovt in Tomaž Marovt, Marovt Group (partner najbolj uveljavljenih avtomobilskih znamk), člana SBC: Dogajanje na nemškem avtomobilskem trgu,
- Sandi Markon, Skupina stroka.si, član SBC: Rešitev je v digitalizaciji procesov,
- Ajda Sibinčič, Firstclass, članica SBC: Kadri so ključni,
- Peter Kumer, Enertec, član SBC: Prihaja nov sistem obračunavanja elektrike, ključne so prave informacije

Dr. Anže Burger je izpostavil naslednje dejavnike kot zavarovanje pred inflacijo:
- ohranjanje vrednosti likvidnih sredstev
- boljše načrtovanje izdatkov in fleksibilnost
- previdno zaposlovanje s čim boljšimi kadri
- optimiziranje preskrbne verige s preprečitvijo pretirane rasti stroškov
- stabilni in cenejši viri financiranja

Metka Marovt in Tomaž Marovt sta pojasnila, da se bo v prihodnje potrebno še bolj prilagajati razmeram na trgu in dodala, da zaenkrat v podjetju pretiranega vpliva krize ne čutijo. Kot vizijo podjetja sta izpostavila razpršenost trgov; podjetje se je namreč že pred korono usmerilo tudi v letalsko industrijo in medicino. S tem so zmanjšali vpliv razmer avtomobilske industrije na podjetje, ki je po letu 2035 negotova.

Peter Kumer je osredotočil svoje predavanje na rast cen električne industrije, stabilizacijo cen po krizi in napoved zniževanja cen v naslednjih petih letih.

Ajda Sibinčič je ponudila vpogled v trenutno stanje zaposlovanja v Sloveniji in t. i. tiha odpuščanja. Izpostavlja, da naj podjetja zaposlujejo kadre, ki imajo veliko strokovnega znanja, visoko stopnjo motivacije in se znajo vklopiti v kulturo podjetja.

Amortizer prihajajočih kriz

»Digitalna transformacija je dobra preventiva pred krizo, ki nas čaka, in je zelo pomembno orodje za izvajanje ukrepov proti krizi, saj je to mogoče zgolj, če smo dobro digitalizirani. Določene krize, ki so se že zgodile, bi lahko ustavili ali preprečili z digitalizacijo. Dober primer je koronska kriza, ki bi jo lahko že prej ustavili z delom od doma, enako velja tudi za požare na Krasu,« je povedal Sandi Markon.

V Skupini stroka.si smo z digitalno transformacijo pričeli leta 2015. Eden izmed prvih velikih projektov s tega področja je bil izveden prav v podjetju Marovt, s pomočjo rešitve IQ TPM 4.0. Osrednja ideja je bila s »pametjo« opremiti stare stroje, ki so mehansko še vedno brezhibni in s tem znižati stroške podjetja. Stroje smo opremili s senzoriko in algoritmi, nato pa te podatke prenesli v strežnike in poslovne sisteme ter s tem dali »pamet«.

Dandanes se soočamo z nekoliko drugačno spremembo digitalne transformacije – umetno inteligenco, ki je neizbežna in prinaša ogromno priložnosti. Lahko bi rekli, da jo potencialno jemljemo kot amortizer za prihajajoče krize.

Konkretne rešitve za različne krize

Senzorika in IoT po Markonovem mnenju zagotovo sodita med boljše ukrepe, saj omogočata takojšnjo pridobitev določenih podatkov. Dober potencialni primer uporabe senzorike so požarna območja v Sloveniji. Vsi se spominjamo obsežnih požarov na Krasu. Če bi na požarnih območjih s pomočjo senzorike spremljali temperaturo, bi se lahko izognili hujšim posledicam. V osnovi je to cenovno zelo ugoden ukrep, ki bi ga lahko z nacionalno ali gospodarsko pobudo takoj implementirali. Takih primerov je po njegovem mnenju še ogromno.

Na konkretnih primerih je Sandi Markon izpostavil tudi pomembnost novih načinov učenja, ki podjetjem pomagajo optimizirati procese, zmanjšati stroške, pohitriti delo in multiplicirati znanje:

• Remote assist: multiplikacija znanja v časih, ko primanjkuje strokovnjakov za posamezna področja, ko je logistika otežena in si želimo optimizirati stroške. Smiselno je, da določena izobraževanja opravimo na daljavo ali pa na daljavo opravimo servis določenega stroja. Vrhunski strokovnjak, ki v tem primeru ostane v podjetju, s pomočjo očal z razširjeno resničnostjo (npr. Microsoft HoloLens) vodi oziroma usmerja zaposlenega ali manj izkušenega strokovnjaka na lokaciji stranke, da skupaj rešita težavo na stroju. Pri tem ni izgube časa in strokovnjak lahko reši več težav, kot bi jih, če bi potoval. Vsi v verigi tako pridobijo dragoceno znanje, vsi koraki se dokumentirajo, gradi se arhiv znanja.
• Novi načini uporabe AI: platforma AI expert content accelerator omogoča izgradnjo podatkovne zbirke raznolikih znanj strokovno uporabnih vsebin brez strokovnega znanja s področja IT in obenem nudi konstantno dopolnjevanje zbirke na podlagi odziva uporabnikov. Inovacija drastično zmanjšuje čas razvoja in vzdrževanja sistemov z namenom hitre monetizacije in (samo)učečega nadgrajevanja. Na eni strani govorimo o vedno večji dostopnosti in izjemni uporabni vrednosti orodij umetne inteligence (AI), na drugi pa o potrebi po praktičnih orodjih, ki lahko strokovnjakom iz različnih področij omogočijo in pospešijo izgradnjo široke baze znanja in prodaje na trgu.

Kot dober primer optimizacije sredstev in časa v podjetju je Sandi Markon poudaril preobrazbo delovnih mest s pomočjo umetne inteligence: »V našem podjetju se pri različnih procesih pogosto poslužujemo možnosti uporabe AI-orodij. Sploh takrat, kadar nam to omogoča optimizacijo časa, zaradi česar se lahko zaposleni osredotočijo na pravo vsebino.«

Predstavil je konkreten primer pripravljanja kompleksne ponudbe. Šlo je za pripravo ponudbe za področje, kjer posebnih izkušenj nimamo, kar je pomenilo, da bi za ponudbo porabili vsaj 3-4 tedne časa. Ponudbo smo s pomočjo umetne inteligence sestavili v roku 2 dni in omogočili strokovnjakom, da se osredotočijo na dejansko vsebino. Hkrati lahko po tem primeru pridemo do zaključka, da bi lahko delovna mesta vzdrževalcev ponudb preobrazili, ker nam orodje to že omogoča.

V nadaljevanju je poudaril še t. i. low-code to no-code sisteme, ki na podlagi umetne inteligence omogočajo hitro in zelo učinkovito programiranje, kar pomeni, da lahko v njihovo uporabo namesto programerjev vključujemo tudi druge ekspertne kadre. V Skupini stroka.si so to predvsem fiziki in matematiki, ki lahko na podlagi svojega teoretičnega znanja izdelajo zelo kakovostne aplikacije.

Predstavil je še primer rabe umetne inteligence ameriškega podjetja, s katerim sodelujemo. S pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja v podjetju spremljajo trende v določenih panogah na dnevni ali mesečni osnovi in na podlagi tega ustvarjajo predikcijo njihove prodaje v naslednjem letu. Spremljajo ogromno industrij, ki jih ljudje sami v taki meri ne morejo, in na podlagi tega dobijo napovedi o tem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo tudi z njihovo industrijo.

Kvaliteta digitalizacije

»Mnogo velikih podjetij ima prevelike količine podatkov, ki jih ne zmorejo uporabiti dovolj učinkovito, da bi pridobivali koristne in poglobljene informacije. Zato je pri digitalizaciji pomembno preveriti tudi s katerimi podatkovnimi viri se orodje povezuje in ali so ti podatkovni viri uporabni, ali pa jih je potrebno normalizirati. Posamezni sistemi se med seboj namreč dobro povezujejo, med njimi pa ni dobrih podatkovnih povezav, ki so ključne za nadaljnje analize in spremembe,« je še dodal Sandi Markon.

Ob tem tudi poudarja, da podjetja pogosto niso zrela za vse spremembe digitalne transformacije, ker se ob tem ne zavedajo, da ne gre le za tehnično spremembo, temveč za povsem nov svet. Ta zahteva spremembo celotne kulture podjetja in mišljenja ljudi. Podjetja se morajo za digitalno transformacijo spremeniti psihično, kadrovsko in kulturološko.

Foto: arhiv Skupine stroka.si, Barbara Reya