Gospodarski forum Koroške regije 2023 – smo Slovenci inovativen narod?
Kako je v Sloveniji razvita kultura inoviranja, kakšen je vpliv kulture inoviranja na gospodarske družbe in kako znamo svoje inovacije tržiti v mednarodnem prostoru?
To je le nekaj vprašanj panela, ki ga je vodil naš direktor in lastnik Sandi Markon, na Gospodarskem forumu Koroške regije. Ta je prejšnji teden potekal pod organizacijsko taktirko Gospodarske zbornice Slovenije, Občine Radlje ob Dravi, Projekta MISS Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Beseda je tekla o trajnosti, mednarodnem povezovanju in inovacijah.
Kot sogovorniki so se mu na panelu pridružili izredni gostje:
- g. Roman Burja, glavni izvršni direktor TAB d. d.,
- g. Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati,
- g. Matjaž Aberšek, inovator, podjetnik, izvedenec za intelektualno lastnino,
- g. Rok Capl, v. d. direktor javne agencije SPIRIT Slovenija.
Preprosto. Ponujati rešitve, ki jih drugi nimajo
Najprej so spregovorili o sanaciji poplavnih posledic v podjetjih, kjer je Roman Burja, glavni izvršni direktor TAB d. d., izpostavil škodo nastalo v podjetju, nato pa povedal več o inovativnosti podjetja in njihovi rešitvi, hranilniku energije, inovaciji, ki je prejela tudi zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem je poudaril, da je za podjetje TAB d. d. najpomembnejše, da spremljajo, kaj se v svetu dogaja in ponujajo rešitve, ki jih marsikdo še nima.
Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati, je izpostavil izzive, ki so doleteli njihovo podjetje po poplavah in kako jih je kriza še bolj povezala ter jih spodbudila, da čimprej vzpostavijo proizvodnjo z vsemi njihovimi dobavitelji. Hkrati poudarja pomembnost znanja stabilnega financiranja sistemov voda in upravljanja le-tega. Inovacija, ki mu je najbolj v ponos, je njihov kavni espresso avtomat, ki so ga razvijali dolga leta in trenutno predstavlja več kot polovico prihodkov tovarne. Meni, da ima Koroška izjemen potencial na področju inovacij, saj ima regija bogato tradicijo industrije, priložnost za razvoj drugačnih veščin pa bo ponudila tretja razvojna os.
Matjaž Aberšek, inovator, podjetnik, izvedenec za intelektualno lastnino, je spregovoril o inovacijah, ki bi jih bilo potrebno glede na preteklo situacijo z naravnimi ujmami v Sloveniji še bolj razvijati. Pomanjkanje inovacij predvsem iz javnih služb (komunala …) je po njegovem mnenju področje, ki bi se lahko izboljšalo ali preneslo na višji nivo. Njegova želja za prihodnost je, da bi se osredotočali predvsem na inovacije, ki bi pripomogle k preprečevanju in napovedovanju naravnih ujm, hkrati pa pripomogle k gradnji objektov, ki bi zmogli ujme dobro prenesti.
Rok Capl, v. d. direktor javne agencije SPIRIT Slovenija, je poudaril, da javna agencija SPIRIT Slovenija z razpisi načrtov za okrevanje in odpornost pomaga pri krepitvi inovativnosti, razvoju in raziskavah. Omenil je tudi več kot 95 milijonov sredstev, ki jih je javna agencija namenila investicijskim projektom. Njihova vizija je nadaljevati z bolj mehkimi vsebinami in programskimi vsebinami na podpornem okolju. V ponos mu je, da Koroška ogromno pozornosti posveča mladim podjetjem, da lahko svoj zagonski potencial, ki ga imajo, pripeljejo do inovacij. Nekaj besed je namenil aktivnosti, ki jo v agenciji izvajajo in se mu zdi izjemno pomembna v navezavi z inovativno kulturo, in sicer promocija slovenskega gospodarstva v tujini preko nacionalne kampanje Green. Creative. Smart. Z njo poskušajo zunanji, tuji javnosti predstaviti slovensko gospodarstvo, ki je po njegovih besedah pametno in razvojno. Dodaja še, da znajo podjetja delati sama, njihova naloga pa je, da podporno okolje tako doma kot v tujini razvijajo še naprej.
Na podlagi iztočnice Sandija Markona, da znamo Slovenci izdelati čudovite produkte in inovacije, pogosto pa jih ne znamo monetizirati, so gostje na koncu nekaj besed namenili še monetizaciji produktov.
Direktor TAB d. d. meni, da tehnična dovršenost produkta ni vedno garancija, da bo produkt prišel na trg. Ob tem izpostavlja, da je v takih situacijah ključno, da se prosi za pomoč bolj izkušene posameznike, ki lahko dajo dobre predloge za uspešno plasiranje na trg. Tu poudarja moč dobrega marketinga in izobraževanja mladih o osnovah podjetništva. Boštjan Gorjup zatrjuje, da smo v Sloveniji dobri v kakovosti in dovršenosti ter znamo najti svoje tržne niše. Pri tem se mu zdi najpomembnejša samozavest. Matjaž Aberšek je mnenja, da so najpomembnejši vizija, strategija in cilji. Hkrati domneva, da nam manjka prenos znanja iz starejših na mlade, saj je prepričan, da lahko mladi znanje z digitalizacijo in tehnološkim znanjem spravijo na veliko višji nivo.
Pestrost vsebine in govorcev
Poleg panela, ki je potekal pod moderatorstvom Sandija Markona, sta na forumu potekala še dva obsežna panela.
V panelu Trajnostni turizem in gozdovi, ki ga je vodil župan občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik, so sodelovali:
- g. Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije,
- g. Boštjan Paradiž, direktor in solastnik Kope in Robeta, predsednik Koroške gospodarske zbornice in Združenja slovenskih žičničarjev,
- ga. Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte, STO,
- prof. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove.
V sklopu panela so govorili predvsem o prihodnosti koroškega turizma, zelenem turizmu in trajnostnem ravnanju z gozdovi. Barbara Zmrzlikar je predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo na področju trajnostnega turizma in spodbujanja inovativnosti ter ključne promocijske aktivnosti, s katerimi se krepi prepoznavnost Koroške regije.
(Ne)konkurenčnost Koroške
V drugem panelu Povezljivost in konkurenčni pogoji Koroške, ki ga je vodila direktorica Koroške gospodarske zbornice, Katja Pokeržnik, so sodelovali:
- g. Matjaž Han, minister, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,
- dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica, Ministrstvo za digitalno preobrazbo,
- g. Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
- g. Blaž Cvar – predsednik Obrtne zbornice Slovenije.
Pogovor je stekel predvsem rešitvah, ki jih vlada pripravlja v sklopu popoplavne obnove, problemu pretirane administracije in omejevanju posegov v prostor, upoštevanju javnega interesa pri razvojnih projektih ter prizadevanju za uveljavitev instituta čakanja na delo. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo je spomnila, da so tudi elektronske komunikacije del kritične infrastrukture in napovedala, da bo vlada v zakonu o popoplavni obnovi naslovila to problematiko, saj je Koroška ena od regij, ki je najslabše pokrita z infrastrukturo. Za Koroško je lahko rešitev omrežje 5G, zaradi konfiguracije terena, je še omenila ministrica.
Gospodarski forum Koroške regije - stičišče idej in pobud
Ponosni smo, da smo lahko kot partner aktivno sodelovali na tako odmevnem dogodku, z močnimi gosti, pomembnimi temami in prisluhnili mnenju mnogih strokovnjakov iz različnih področij. Z gosti smo v skupnih razpravah prišli do dobrih razvojnih predlogov, pomembnih odgovorov in naslovili izzive ter priložnosti gospodarstva Koroške.
Panele petkovega dogodka si lahko ogledate preko uradnega Facebook portala Miss Slovenije, saj smo v Skupini stroka.si poskrbeli za prenos dogodka v živo (stream).